Živila, ki jih človek zaužije, so človeškemu organizmu tuje snovi. Da jih lahko uporabi, jih mora temeljito predelati. Predelava hrane v telesu poteka na dva načina, kot prebava in kot presnova. Najprej organizem v prebavilih razstavi živila na hranila, ki se s pomočjo prebavnih sokov razkrojijo v enostavnejše snovi. Makromolekule hranil razpadejo na mikromolekule: beljakovine na aminokisline, polisaharidi v monosaharide, maščobe pa v maščobne kisline in glicerol. Tem procesom razkroja v prebavilih pravimo prebava. Po končani prebavi se mikromolekule resorbirajo v tankem črevesu in kri jih odnese v celice telesa. Drugi hrane poteka v celicah organizma, kar imenujemo celična presnova. Celice organizma izrabijo prebavljeno hrano, ki jo prinese kri v celice, na dva načina: mikromolekule se razstavijo v še enostavnejše snovi, tako da se spajajo s kisikom (zgorijo ali oksidirajo), pri čemer se sprošča energija. Te kemijske procese imenujemo s skupnim imenom katabolizem ali disimilacija; mikromolekule pa lahko celica sestavi v nove, telesu lastne snovi: npr. aminokisline sestavi v človekove beljakovine, ki gradijo celice, monosaharide sestavi v glikogen, maščobne kisline in glicerol v telesne maščobe itd. Te kemijske procese imenujemo anabolizem ali asimilacija. Anabolizem in katabolizem potekata v organizmu neprestano in ju s skupnim imenom imenujemo metabolizem ali presnova. Vse kemične procese v organizmu uravnavajo biokatalizatorji: encimi, hormoni in vitamini.
