Združena v veri in življenju
Na predvolilno soboto, ko se je na Ljubljanskem gradu kanilo vzeti štirinajst parov, po glavnem mestu pa se je leno vlekla meglica, je v črno oblečena Ljerka Bizilj četrt čez deseto opravila prvi poročni obred. Petindvajsetletni Jože iz Metlike in triindvajsetletna Elena iz Kopra sta v družbi najtesnejših prijateljev in najožjih članov družine drug drugemu dahnila »da« in še prej z veseljem privolila, da – tako je dejal Jože – prek Nedela cela Slovenija izve, da sta postala mož in žena.
Jože, po poklicu mizar, in Elena, absolventka Visoke upravne šole v Ljubljani, sta se pred dobrimi tremi leti spoznala na katoliškem duhovnem srečanju v Franciji in si bila takoj všeč.
»Elena je zares super punca. Med študijem v Ljubljani sva bili tri leta cimri in se zares dobro imeli,« je dejala nevestina poročna priča Nina Peroša. »V bistvu bosta Jože in Elena šele po poroki prvič zares zaživela skupaj, v skupnem stanovanju v Novem mestu.«
Jože, kot mizar je zaposlen v zasebnem specializiranem dolenjskem podjetju, in Elena sta si za cilj poročnega potovanja najprej izbrala teden dni v Medjugorju, nato pa se bosta še teden dni potepala po Egiptu.
In kaj počneta v prostem času? »Večino prostega časa preživita v cerkvi,« je zatrdila Nina. »Sta zares povsem verna človeka. Zato sta tudi izbrala Medjugorje za cilj poročnega potovanja.«
Na gradu je bilo takoj po poročnem obredu malo objemanja in malo poljubljanja, potem pa je svatovska druščina odhitela na še slovesnejše dejanje, cerkveno poroko v cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.